Javni prevoz

Danes zjutraj sem po radiu slisala o spet eni prometni nesreci taksija, v kateri je bilo huje ranjenih vec ljudi. Nic novega, tovrstne nesrece so kar pogosto na dnevnem redu. Da ne bo pomote, tu taksiji niso osebni avtomobili z napisom TAXI, kakrsne poznamo drugod po svetu, ampak gre za osnovni nacin javnega prevoza. Taksiji so vecinoma Toyotini kombiji, v katerih se lahko prevaza okrog 15 potnikov. Vozila niso oznacena, ceprav imajo menda stalne proge, namenjena pa so zlasti prevozu revnejsega crnskega prebivalstva iz njihovih naselij v mesto in nazaj.

Taksiji so zelo stevilni in kar naprej drvijo po mestu gor in dol, potniki pa jih ustavijo z dvigom palca. Nimajo oznacenih postaj, vendar obicajno stojijo na stalnih mestih, vcasih na avtobusnih postajah ali na kriziscih. Najraje pa se ustavijo kar kjerkoli, recimo na cesti, na prehodu za pesce ali takoj za ovinkom, kjer je le kak potnik, ki bi rad vstopil ali izstopil. Varnost na teh taksijih je vprasljiva, saj so menda vozila vecinoma tehnicno neustrezna, stil voznje njihovih soferjev pa kar klice po nesrecah. O tem se lahko tudi sama prepricam vsak dan, ko se z avtom peljem po cesti, saj lahko v vsakem trenutku pricakujem, da bo od nekod pridrvel tak taksi ali pa, da naletim na enega, ki stoji na cesti.

Koncno sem se navadila vozit avto po levi strani ceste in se prilagoditi lokalnemu stilu voznje. Recimo, ko je na semaforju rumena luc, je treba se kar peljati skozi krizisce, ko se prizge rdeca, pa vsaj se en ali dva avta odpeljeta. Naslednji avto, tisti, ki se je koncno odlocil, da se bo ob rdeci luci ustavil, ustavi tako, da ga je vsaj polovica cez crto ali se raje stoji kar cel na prehodu za pesce. Ko pa se na semaforju prizge zelena luc, nihce ne spelje, ker je treba najprej pocakat na vse tiste, ki iz stranskih ulic privozijo skozi rdeco. Lepo pa je urejen sistem na kriziscih, kjer ni semaforja oziroma kadar kak semafor ne deluje. Takrat velja pravilo kdor prvi pride, prvi odpelje. Torej se vsak avto ob prihodu na tako krizisce ustavi in spusti ostale cakajoce naprej.

Obstaja tudi mestni avtobusni promet, vendar so ti redki avtobusi, kadar kaksnega zagledam, bolj ali manj prazni. Ogledala sem si proge in vozni red, iz katerega razberem, da avtobusi vozijo priblizno na 2 uri. Neprakticno in neuporabno torej. Ampak to se bo vse spremenilo leta 2010. Takrat bo namrec v Juznoafriski republiki svetovno nogometno prvenstvo. In se ze zdaj pripravljajo na horde evropskih navijacev, katere bo treba prevazat in varovat.

Policijske enote nameravajo okrepiti s 30.000 novimi policaji. Precej predelov v Johannesburgu je razritih, ker so zaceli graditi podzemno zeleznico. V predelu Rosebank so ze lani zaprli glavno cesto, obvestilo pa je bilo, da bo zapora trajala tri leta in pol! Pripravljajo tudi popolnoma prenovljen mestni avtobusni promet, z avtobusi, ki bodo ob konicah vozili na 5 minut, uvedli bodo poseben vozni pas, rezerviran samo za avtobuse, in vzpostavili gosto mrezo avtobusnih prog, tako da bo v mestu avtobusna postaja na vsakih 500m. Ce bo mestni avtobusni promet res zazivel, to pomeni konec taksijev. S tem pa taksisti ne bodo zadovoljni, zato ze sedaj grozijo.