Reklame

Da je zivljenje tu drugacno, kakor v Sloveniji, se vidi recimo ze iz tega, kaksne reklame zasledis na televiziji, radiu, v casopisu, jumbo plakatih ob avtocesti. Zadnjic sem ob avtocesti, po kateri se peljemo v sluzbo, opazila reklamo za nov nacin zdravljenja tuberkuloze, ki je uspesen tudi, ce je pacient okuzen s HIV. Po radiu so vrteli reklamo za neka zdravila, namenjena s HIV okuzenim nosecim zenskam, da okuzbe ne prenesejo na plod. In zdravila, ki jih vzamejo zrtve posilstev, s katerimi zmanjsajo moznost, da so se okuzile.

V sluzbi so na hodnikih plakati, ki pozivajo ljudi, naj se gredo testirat. Enkrat tedensko pride v sluzbeno ambulanto medicinska sestra (zanimivo, tu medicinskim sestram pravijo “sister”, na zacetku tega nisem vedela in sem mislila, da je prisla nuna), ki jemlje kri za posiljanje v laboratorij. Tu je aids tako razsirjen, da vsakic, ko se zjutraj peljem v polnem dvigalu, je statisticno verjetno, da je vsaj eden med prisotnimi okuzen.

Zaradi tega mora drzava poskrbeti tudi za veliko stevilo sirot, otrok, katerih starsi so umrli zaradi aidsa. V prednovoletnem casu so bile stevilne akcije, kjer so pobirali denar in stvari za te otroke, tudi jaz sem prispevala. Med drugim so v neki sirotisnici prosili za zavesa, otroci, ki tam zivijo, pa si za rojstni dan menda zelijo novo spodnje perilo. Mi je kar zal, ce pomislim, kaj vse v razvitem svetu zavrzemo, in morda kar drzi rek, da bi vsaka stvar kaksnemu otroku v Afriki prav prisla.

Zadnjic sem zasledila tudi reklamo za kuharske tecaje za hisne pomocnice, s poudarkom na higieni. Tu je namrec obicaj, da imajo doma hisne pomocnice, ki poskrbijo za ciscenje, pranje, tudi kuhanje in cuvanje otrok. Na ta nacin omogocijo revnejsim zenskam zasluzek. Mi sicer nimamo hisne pomocnice, zato za ciscenje poskrbim sama, imamo pa vrtnarja, ki pride urejat nas atrijski vrt enkrat tedensko. Srajce nosimo v cistilnico, kjer jih za zelo sprejemljivo ceno operejo in zlikajo.

Sicer je povsod polno ljudi, ki iscejo moznost zasluzka. Na primer na kriziscih, kjer avtomobili ustavljajo pred semaforji (mimogrede, semaforju se tu rece “robot”), prodajajo vse mogoce, od casopisov, vrec za smeti, obesalnikov, kap, soncnih ocal, novoletnih okraskov, do okrasnih predmetov in tudi ogledal in manjsih kosov pohistva. Na parkirnih prostorih v nakupovalnih srediscih so redarji, ki usmerjajo promet in pomagajo zlozit vrecke v prtljaznik (za napitnino, seveda), pa pomivalci avtomobilov, ki jim placas in ko se vrnes od nakupov, je avto opran, zato ni treba posebej v avtopralnico.