Jesen

Ko je bila v Sloveniji zima, smo imeli tu prijetno toplo poletje, ne prevroče, ravno prav dežja. Zdaj so letni časi zamenjani in na hitro se je vreme obrnilo, tako da je postalo zelo neprijetno mrzlo. Pravzaprav je šele jesen, ponoči se ohladi do pod 10 stopinj Celzija. O kurjavi pa ne duha ne sluha, domačinov sploh ne moti, da ni ogrevanja. Pa ne le to, večji javni prostori so še vedno hlajeni! Tako da kljub temu, da je čez dan še vedno dobrih 20 stopinj in za kratke rokave, mi to nič ne koristi, saj sem takrat v službi pod klimo. Ni mi razumljivo, kako domačini vzdržijo take razmere, no, seveda, navajeni so. Pravijo, da gretje škoduje, saj potem ljudje zaradi temperaturnih razlik hitreje zbolijo. Zato je bolje, da je mrzlo kar naprej, zunaj in znotraj, podnevi in ponoči?! Pa menda se ob večerih pogrejejo s kakšnim kozarcem rdečega vina.

Dnevi se krajšajo, zato je zjutraj, ko gremo od doma, še tema, ko se vrnemo domov, pa prav tako. Ob večerih tako sedimo doma, ob prižgani električni pečki. Ja, za domov smo si kupili gretje, mi mehkužci iz Evrope, ki bi naj bili navajeni na mrzle zime. Vsaj tako mislijo domačini, namreč da nam mraz ne škoduje, mi pa si seveda mislimo, da če je mraz, se vendar zakuri! Za naslednjič, ko ne bo elektrike, imam pa tudi že pripravljen rezervni načrt: zakurili bomo oglje v žaru.

Razen tega, da je po koledarju jesen (in mraz in krajši dnevi), zunaj ni nobenih značilnih znakov, da je nastopil ta letni čas, recimo ni odpadanja listja, ni trgatev, ni kostanja, ni živih jesenskih barv. Trava je večinoma rjava, kakor je bila tudi poleti, drevesa pa so večinoma zimzelena. Še tistih nekaj listopadnih dreves, ki jih vidim ob cesti, izgleda bolj, kakor da se bodo vsak čas posušila, saj nimajo živo obarvanih listov. Vrste zelenjave in sadja, ki se dobijo v trgovinah, so še vedno enake, kakor poleti. Grozdje je menda na voljo čez vse leto, saj pravijo, da tisto, kar pridelajo v okolici Cape Towna, dozoreva ob vseh letnih časih.

V trgovinah z oblačili prodajajo zimske obleke, predvsem puloverje, najde se tudi nekaj kratkih plaščev in morda kakšna bunda, sicer pa glede na ponudbo toplih oblačil ni videti, da bi se pripravljali na hudo zimo. Upam, da ne bo še kakih temperaturnih presenečenj, saj glede na do sedaj videno ugibam, da domačini kar dobro prenašajo mraz. Sinova šolska uniforma se od poletne razlikuje edino po tem, da imajo zdaj srajco z dolgimi rokavi. Čez lahko oblečejo pleten brezrokavnik, med tem ko puloverja z dolgimi rokavi sploh ni v kompletu šolske uniforme.

Minilo je že šest mesecev, kar živimo v Afriki. Življenje teče mirno naprej, trenutno imamo doma vodo (toplo in mrzlo), elektriko, kabelska televizija tudi deluje. Zanimivo, kako se človek nauči ceniti vse to, če živi v okolju, kjer ni samoumevno, da je vse našteto vedno na razpolago. Še najbolj me skrbi, da bo odpovedal pralni stroj, vsakič naslednjič med pranjem bolj cvili in škripa. Kadar perem na višji temperaturi, pa rad spusti vodo – po tleh, seveda. Sem že navajena, da kadar dam prat belo perilo, zraven dežuram s krpo, za vsak primer, če bo spet poplava.