Časopisi

Bolj ali manj redno spremljam lokalne časopise in včasih tudi gledam televizijski dnevnik, da bi bila vsaj približno obveščena o dnevnih novicah in lokalnih dogajanjih. Kljub temu mi ozadja raznih tukajšnjih afer niso vedno razumljiva, saj ne poznam vseh zgodovinskih okoliščin. Dnevne časopise spremljam na internetu, naslovnico pa si mnogokrat ogledam že zjutraj na poti v službo, saj časopise prodajajo ulični prodajalci na križiščih. Opažam, da časopisi med dnevnimi novicami ne postavljajo vedno v ospredje političnih tem, ampak je še največ prispevkov na temo kriminala, precej pišejo o raznih korupcijskih aferah, tesno pa temu sledijo tračarske novice o medijskih zvezdah (recimo o tem, da si je Britney Spears obrila glavo, so pisali na tretji strani resnega dnevnega časopisa). Novic iz dogajanja po svetu ni veliko, objavijo le res najpomembnejše. Precej pozornosti pa posvečajo seveda tudi športnim novicam.

Kolikor sem uspela doslej razvozlati, v Južnoafriški republiki nimajo ločenih funkcij predsednika parlamenta in predsednika države. V demokratičnih volitvah izvolijo poslance v parlamentu, trenutno ima največ sedežev stranka ANC. Poslanci v parlamentu potem med seboj izvolijo predsednika, ki hkrati predstavlja predsednika države. To vlogo trenutno opravlja Thabo Mbeki, ki je tudi predsednik stranke ANC. Predsednik države lahko opravlja največ dva 5 letna mandata in ker se trenutnemu predsedniku izteka drugi mandat v letu 2009, se zdaj precej dogaja na temo boja za njegovo nasledstvo. Živahno pa je tudi v največji opozicijski stranki DA, kjer so ravno pred kratkim dobili novo predsednico.

Med novicami večkrat preberem izjave raznih pomembnih ljudi v državi, kako da se zavedajo visoke stopnje kriminala, brezposelnosti, težav z javnim prevozom in podobnih problemov vsakodnevnega življenja. Žal pa običajno ne zasledim pobud, kako se nameravajo lotiti problemov in jih odpraviti. Prebrala sem recimo objavo ene večjih tukajšnjih bank, ki je bila pripravljena državi ponuditi več milijonov randov denarja za boj proti kriminalu, saj zaradi razširjenosti kriminala tudi trpi njihovo poslovanje, a si je banka premislila, ker vlada ni znala povedati, kaj konkretno bo z denarjem naredila. Zaposlovanje dodatnih policistov samo po sebi namreč še ne pomeni, da se bo tudi zmanjšala stopnja kriminala.

V roke mi je prišel tudi zanimiv članek o največjih podjetjih v Afriki. Izmed prvih 50 največjih podjetij v Afriki jih je 40 iz Južnoafriške republike, a ne na prvem mestu, saj tega zaseda naftna družba Sonatrach iz Alžirije. V svetovnem merilu se afriška podjetja sicer ne uvrščajo blizu vrha lestvic največjih podjetij; če bi združili prvih 10 največjih afriških podjetij, bi se ta skupno uvrstila šele na 15. mesto Forbesove lestvice največjih 500 podjetij na svetu. Na drugem mestu lestvice največjih afriških podjetij je finančna skupina Old Mutual, katere član je tudi zavarovalnica, v kateri sem zaposlena. Med največjimi afriškimi podjetji so razen naftnih družb iz severne in centralne Afrike tudi še nekatere finančne, telekomunikacijske in trgovske družbe, pa podjetja, ki se ukvarjajo s pridobivanjem naravnih surovin, recimo platine in diamantov. Z zanimanjem sem iskala, katero je največje računalniško podjetje v Afriki, a med prvimi 100 največjimi afriškimi podjetji ni nobenega iz te panoge.