Velikih pet

Pravijo, da je cilj vsakega pravega lovca na divje živali, da ulovi velikih pet: lev, leopard, slon, nosorog in bivol. To so živali, za katere velja, da so najnevarnejše in torej najtežje za ulovit. V sodobnem času je lov na divje živali strogo omejen oziroma večinoma kar prepovedan, kar velja vsaj v Južnoafriški republiki. Na lov na divje živali pa se menda lahko še vedno hodi v Zimbabve, kjer je zaradi politične krize in korupcije mogoče tudi to, kar je sicer prepovedano. Če že lov na divje živali v sodobnem času ni več tako popularen, kakor je bil včasih, pa je postal cilj vsakega pravega turista, da hodi toliko časa v safarije in naravne rezervate, dokler v živo ne vidi vseh pet najnevarnejših živali.

Izmed velikih pet sem doslej v safarijih videla in fotografirala leva, slona in nosoroga. Bivola in leoparda pa zaenkrat le v živalskem vrtu, tako da še nisem dosegla kvote videti vseh pet v divjini. Fotografije sem posnela tako, da sem odprla okno v avtu za nekaj centimetrov, toliko, da sem skozi potisnila fotoaparat in uporabila zoom, zato so živali videti precej blizu, a so bile kar na varni razdalji.

Enega izmed levov sem srečala tudi iz oči v oči, saj se je sprehodil mimo našega avta v safariju. Takega kralja živali sigurno ne bi hotela srečati v divjini, je tako velik, da je z glavo segel do višine moje glave, ko sem sedela v avtu. Čeprav levi v safariju večinoma izgledajo kot nekakšne ogromne muce, ki lenobno poležavajo v senci, se je pred kratkim v enem izmed bližnjih naravnih rezervatov zgodilo, da so levinje pojedle lastnika. Prav zares, najbrž je tudi lastnik mislil, da je varno in je stopil iz avtomobila, pa so se levinje odločile, da je čas za malico. Zelo hitro so sicer pridrveli na pomoč reševalci, varnostniki in policija, a so bili na žalost nemočni, saj je bilo težko razgnati pet lačnih levinj pri jedi.

 

Razen velikih pet je v safarijih mogoče videti seveda še mnoge druge živali, recimo zebre, žirafe, divje svinje, pa številne različne vrste antilop, ki imajo tu vsaka svoje ime, na primer springbok, gemsbok, blesbok, eland, impala, hartebeest, wildebeest, kudu, itd. Ne vem, ali obstajajo slovenska imena za katere izmed teh živali, ali so kar vse skupaj antilope. Če morda kdo med bralci ve, naj se oglasi.

Ugibam, da antilope večinoma ne sodijo med ogrožene vrste živali, saj se nekatere med njimi pojavljajo na jedilnih listih v restavracijah (zebrini zrezki, springbokov carpaccio, posušeno meso kuduja, itd.). Potem so tu še številne vrste ptičev, od katerih prav nobenega ne prepoznam. Ko sem v knjigarni gledala knjigo s ptiči, je bila tako težka in debela, da se mi je zdelo, da jih je mnogo preveč, da bi lahko kakšnega identificirala.

Med domačimi živalmi (beri: muhe, pajki, hrošči…) je tudi večina takih, ki jih ne poznam. Ker živimo na precejšnji nadmorski višini, čez 1600 m, skoraj ni komarjev, muh pa tudi ne preveč. Najbolj značilna žival, ki sem jo imela priložnost dobro spoznati, se ljubkovalno imenuje Parktown prawn, nekakšen križanec med ščurkom in kobilico. Izgleda podobno, kakor ščurek, le da bolj počasi teče, skače pa kot kobilica, vendar ne previsoko. Občasno se kakšen znajde v našem stanovanju, saj imamo odprta okna in kadar smo doma tudi odprta vrata na teraso. Izumila sem učinkovit postopek, kako ga pregnati, namreč kadar kakšnega zagledam, ga z metlo odpravim proti vhodnim vratom, pod katerimi je dovolj visoka špranja, da ima izhod ven.