Tradicionalno in moderno

Ko sem prvič izvedela za možnost, da grem v Afriko, sem si najprej predstavljala, da grem v afriško vas, kakršne sem videla na televiziji, s kolibami, v katerih živijo na pol goli prebivalci, poglavarjem, ogrnjenim v leopardjo kožo, vračico in vsem, kar spada zraven. Resnica je seveda povsem drugačna, saj je Johannesburg čisto navadno velemesto, Južnoafriška republika pa najbolj razvita država v Afriki. No, pa se je izkazalo, da moje prvotno videnje ni tako zelo daleč od resnice, vsaj v karikiranem smislu ne. Namreč, zavarovalnica, v kateri delam, je v lasti finančne skupine Old Mutual, ki je že od nekdaj v rokah angleškega kapitala. Pred kratkim pa je kot strela z jasnega završalo, da se naša zavarovalnica prodaja finančni skupini Royal Bafokeng Holdings, ta pa je v lasti afriškega kralja, poglavarja ljudstva Bafokeng. Kraljeva družina je obogatela s platino, ki so jo odkrili na njihovi zemlji in tako si lahko privošči nakup zavarovalnice. Morda se v bližnji prihodnosti zgodi, da bo moj šef kakšen afriški poglavar. Saj vem, da zdaj malo pretiravam, ta poglavar gotovo ne bo ogrnjen v leopardjo kožo, a vendarle se mi zdi zanimiv preobrat.

Tudi afriški poglavarji so se s časi modernizirali in tako ima recimo zulujski kralj svojo spletno stran. Pred časom sem brala v časopisu, da se za poglavarko nekega manjšega ljudstva na severu države poteguje ženska, ker kralj nima moških potomcev. Tradicionalno seveda ženska ne more biti poglavarka, zato se je ta obrnila kar na ustavno sodišče. S primerom se še ukvarjajo.

Domačini iz vrst črnskega prebivalstva se že od nekdaj s svojimi težavami najraje zatekajo k sangomam, to so tradicionalne vračice, ki se ukvarjajo zlasti z naravno medicino, razen tega lahko igrajo tudi vlogo psihologa in v odročnejših vaseh vlogo socialne delavke. Sangome uspešno opravljajo svoj posel tudi v modernem času, njihovo delovanje je dovoljeno in celo zaželjeno, seveda dokler se ukvarjajo z dovoljenimi dejavnostmi. Tako so recimo na fakulteti v provinci KwaZulu Natal zaposlili sangomo, ki je na voljo študentom za posvete. Tudi nekatera športna moštva imajo svojo sangomo, ki pred tekmo opravi kakšen obred, da jim gre bolje na tekmi. Menda se druga moštva, ki nimajo sangome, nad tem početjem pritožujejo, a saj ne počnejo nič prepovedanega in konec koncev imajo druga moštva svoje športne psihologe ali pa se pred tekmo zatečejo k molitvi.

Nekatere sangome pa se razen z dovoljenimi dejavnostmi, ki so nepogrešljive pri reševanju vsakodnevnih človeških stisk in težav, ukvarjajo tudi z bolj temačnimi posli. Ti zajemajo izvajanje urokov, pri katerih potrebujejo napoje, narejene iz različnih težko dostopnih (in praviloma prepovedanih) sestavin. Razen delov živalskih teles se na seznamu sestavin za napoje znajdejo tudi deli človeškega telesa, največkrat spolovila, lahko pa tudi kak drug del telesa, zelo iskana je menda kar cela človeška glava, pa tudi placenta, ki ostane po porodu, pride prav (prijeli so čistilko v neki porodnišnici, ki je tihotapila placente za prodajo na črnem trgu). Brala sem tudi, da se v zadnjem času povečuje število umorov zaradi pridobivanja delov človeškega telesa, saj na truplih odkrijejo, da kaj manjka. Čeprav so tovrstne dejavnosti sangom načeloma prepovedane, pa iz zgodb, ki jih berem v črnih kronikah časopisov sklepam, da je njihova dejavnost tudi v modernem času precej živahna.