Storitve

Po enem letu življenja v tem delu sveta sem se hočeš nočeš morala sprijazniti z ravnijo storitev in odzivnimi časi raznih mojstrov. Zato tokrat nekaj zgodbic o zadevah, ki me včasih že kar malo jezijo, a kaj, ko tako pač je in je treba biti potrpežljiv.

Pralni stroj nam je dokončno odpovedal, najprej je škripal in cvilil, puščal vodo, na koncu pa se je spektakularno pokadilo iz njega in tako se je poslovil od nas in seveda ni več uporaben. Če bi bil moj, bi ga enostavno odpeljala na odpad in kupila novega, boljšega (ta je bil sicer nov, ko smo se vselili, ampak očitno zanič). Ker pa je pralni stroj del opremljenega stanovanja, ki ga imamo v najemu, se zdaj z njim ukvarjajo lastniki in upravniki in ne vem kdo še vse. Nimam prav nobenega upanja, da bi se karkoli zgodilo v bližnji prihodnosti. Na srečo je v našem stanovanjskem naselju javna pralnica s pralnimi stroji na kovance, tako da lahko vsaj tam peremo perilo in ne hodimo umazani naokoli.

Zanimivo je tudi delovanje kabelske televizije, katero so nam začuda priključili že kmalu po vselitvi. Na izbiro imamo prek 100 kanalov, čeprav je ponavadi tako, da ni nič pametnega za gledat. Sprva mi je bilo všeč, da je na enem izmed kanalov objavljen interaktiven spored, in sicer lahko pregledujem spored po kanalih, po urah, po tematiki in podobno. Vendar sem se že navadila, da ta spored deluje bolj tako po afriško, namreč včasih dela, še večkrat pa kadar ga kliknem se nekaj časa obotavlja, potem pa napiše »This application is currently not playing out.« Kaj to pomeni, nimam pojma, edino to vem, da se potem vse skupaj obesi in moram sprejemnik resetirati z gumbom.

V službi so končno, po dolgem obljubljanju, začeli obnavljati dvigala. Prvi vikend so delali zelo intenzivno, saj so v vseh 18 nadstropjih odmontirali nadzorne plošče, tiste, na katerih je gumb za klic dvigala, in signalizacijo nad dvigalom. Pustili so le po eno nadzorno ploščo za vseh šest dvigal v vsakem nadstropju, iz ostalih pa zdaj preprosto štrlijo žice. In to je to, pri tem je ostalo, ne vem, kaj čakajo, minilo je že več tednov. V tolažbo smo dobili obvestilo, naj se nikar ne vznemirjamo, ker štrlijo žice, da dvigala še vedno normalno delujejo, še vedno imamo po en gumb za priklic dvigala v vsakem nadstropju, edino tega ne moremo vedet, ali gre dvigalo gor ali dol, ker so odmontirali signalne lučke nad njimi, naj se pač znajdemo. Sodelavci so komentirali, da če bo šlo tako naprej, bomo morali naslednjič stakniti dve žici, ko bomo hoteli priklicati dvigalo, no, tako hudo sicer še ni, jaz pa vendarle najraje grem peš po stopnicah, vsaj teh še niso odmontirali.

Potem so tu še večne težave z elektriko. V zadnjem času so pogosto redukcije, ker elektroenergetski sistem ne zmore zagotoviti dovolj elektrike za vse porabnike (zanimivo se mi zdi, da redukcij ni bilo pozimi, ko smo vsi ogrevali na elektriko). Sicer obljubljajo, da so v gradnji nove elektrarne, ampak prva bo končana šele leta 2011, ostale pa do leta 2015. In do takrat bodo občasne redukcije, tako je pisalo v časopisu. Potem se je nekdo spomnil, da bo leta 2010 svetovno nogometno prvenstvo in da takrat redukcije ne bi bile primerne, zato zdaj pospešeno razmišljajo, kaj narediti, da bo dovolj elektrike med tekmami (zadnja ideja je, da bo imel vsak stadion svoj generator). Zdaj pozivajo porabnike električne energije, naj izklopijo vse, kar po nepotrebnem porablja elektriko. In so se pri nas v službi spomnili, da bodo pri tem sodelovali in so izklopili klime. Lepa poteza, ali ne? Odgovor je ne, saj nekdo nekomu ni dal natančnih navodil in je tisti, ki je izklapljal klime, izklopil tudi klimo v sistemskem prostoru. Strežniki so zaradi pregrevanja nehali delat, potem je trajalo dva dni, da so vse usposobili nazaj v delujoče stanje. Ljudje se seveda po afriško niso razburjali, ampak smo dva dni pač preživeli ob kavah, na terasi, urejanju privatnih zadev in tako naprej, brezskrbno in brezstresno.