Zadnji vzdihljaji

Počasi se izteka moja afriška zgodba. Ne vem več, kaj naj še napišem, da bi bilo novo in zanimivo. To, kar se tu dogaja zadnje čase, je iz dneva v dan isto: redukcije elektrike, ki se dogajajo vse pogosteje, posledično nedelovanje semaforjev in še hujši promet kakor sicer, po vrhu vsega pa ga je še začelo lomiti vreme, saj zadnjih nekaj dni po cele dneve dežuje, kar je resnično neobičajno. Lani sem bila tu ob istem letnem času in takrat so sicer bile številne poletne nevihte, a nikoli ni bilo oblačno po cel dan. Ja, skrajni čas, da se vrnem domov.

V službi se stvari dogajajo še kar zadovoljivo. Navadila in prilagodila sem se na tempo dela, tako da zdaj projekt poteka več ali manj po načrtu, seveda sem projektni načrt prilagodila tako, da odraža sposobnosti posameznikov v moji projektni skupini. Zaključili smo razvoj, zdaj gre zadeva v testiranje. Največji problem trenutno so vsakodnevne redukcije elektrike, saj takrat ne moremo delat, res pa je, da je oddelek informacijskih tehnologij poskrbel za generator v sistemskem prostoru, ki se avtomatično vklopi, kadar zmanjka elektrike, tako da vsaj strežniki ostanejo v delujočem stanju in zato lahko nadaljujemo z delom takoj, ko se spet pojavi elektrika. Tisti, ki imamo prenosne računalnike (nas je le peščica, v glavnem smo to le svetovalci iz Evrope), lahko nemoteno delamo tudi, kadar ni elektrike, seveda dokler drži baterija na prenosniku.

Nekoliko slabše se godi ljudem, ki so v dvigalih ravno v času, ko zmanjka elektrike. Takrat jih je treba reševati, enkrat sem šla po hodniku, in sem videla, kako se je nekdo sam reševal ven iz dvigala, ki se je zagozdilo ravno v bližini našega nadstropja, vrata je odprl kar z golimi rokami in zlezel ven. Sicer pa je delovanje dvigal tudi zgodba zase in verjetno že utrujam, saj sem že nekajkrat pisala o tem, kako nam obnavljajo dvigala. In resnično ne razumem, kako jim je uspelo namestiti nov nadzorni mehanizem, ki ne dela. Oziroma dela bolj tako, da nikoli ne vem, v katerem nadstropju me bo dvigalo spustilo ven, če sploh. Namreč namestili so nam sistem Schindler Miconic 10, o katerem na spletni strani podjetja Schindler berem, da deluje v tisočih dvigal v stavbah po celem svetu. Če se prav spomnim, sem se tudi nekje v Ljubljani že enkrat peljala v dvigalu s tem sistemom (mislim, da v poslovni stavbi BTC). In če ta sistem resnično deluje po celem svetu, si ne znam razlagati, kako jim je uspelo tu namontirati ta isti sistem tako po afriško, da včasih deluje, včasih pa ne.

Zaradi redukcij elektrike se je povečalo število vlomov v našem stanovanjskem naselju, seveda, saj takrat ne deluje električni pastir, lopovi pa so očitno dobro organizirani in vedno pripravljeni na hitro akcijo. Zdaj imamo dodatnega varnostnika, ki se sprehaja po naselju, na srečo pa, ker smo pač tujci in tu stanujemo začasno, živimo v okolišu, v katerem živijo razni prišleki, ni pa bogatašev, zato za resnejše organizirane rope nismo zanimivi.