Okolje

Prejšnji teden so v službi delili brezplačne varčne žarnice z namenom, da bi nas vzpodbudili k razmišljanju o varčevanju z energijo. Pogosto berem in slišim o takih in podobnih pobudah na temo varčevanja z energijo in varovanja okolja, nenazadnje je pravica do neškodljivega okolja zagotovljena tudi v južnoafriški ustavi. A tako kakor na drugih področjih imam tudi tu vtis, da se veliko govori, naredi pa bolj malo. Še največ je narejenega pri ohranjanju živali in rastlin, saj so s številnimi naravnimi rezervati poskrbeli, da se ne uničujejo rastlinske in živalske vrste. Kljub temu je tudi na tem področju prisoten kriminal, ki se kaže zlasti v nedovoljenem lovu na divje živali in tihotapljenju zaščitenih naravnih bogastev na tuje trge, recimo pred kratkim so na mednarodnem letališču prijeli dva potnika, ki sta imela v prtljagi nosorogove rogove, pogost prepovedan tovor pa so še slonovina, korale in školjke abalone.

Veliko se piše o recikliranju odpadkov in o vračljivi embalaži, vendar doslej še nisem uspela ugotoviti, kam bi naj odnesla prazne steklenice od piva ali kam bi lahko dala papir, plastiko in pločevinke v recikliranje. V trgovinah oglašujejo, naj kupci prinesejo lastne vrečke za nakupljene stvari, a kadar pridem na blagajno, mi skoraj vedno vsilijo nove vrečke, ki jih najraje napolnijo le do polovice in s tem porabijo še več vrečk, kakor bi bilo nujno potrebno. Da sploh ne omenjam embalaže, v katero so zapakirane stvari, ki jih kupujem, vse je v plastiki, tudi v več slojih. Saj je lepo, da sta sadje in zelenjava tako lepo zapakirana, v plastiki se sadeži ne obtolčejo ali zgnijejo, pa vendar moram potem vsak dan prazniti koš za smeti, ki je vedno poln razne embalaže.

Pri varčevanju z energetskimi viri so kar iznajdljivi, saj radi varčujejo tako, da izklopijo elektriko, včasih v posameznih okoliših, zgodilo pa se je tudi že, da so ob preobremenitvah elektroenergetskega sistema enostavno izklopili semaforje (v triinpolmilijonskem mestu, kjer se praktično vsak prebivalec vozi s svojim avtomobilom!). Obstaja pa še en vzrok, zakaj včasih izpade elektrika. Namreč, tu je razširjena praksa kraje kablov, tistih, po katerih gre elektrika, telefon ali kabelska televizija. Najprej se mi je zdelo nenavadno, ko sem videla reklame na televiziji, kjer pozivajo ljudi, naj ne kradejo kablov, ker s tem lahko ogrožajo življenja (prizor telefoniranja na urgenci), pa plakate s telefonsko številko, kamor se lahko anonimno pokliče, če kdo vidi koga, ki krade kable. Končno sem na poročilih slišala razlago, zakaj je kraja kablov donosni posel, namreč menda obstajajo neka sumljiva podjetja, ki na svetovnih trgih prodajajo baker iz teh kablov.

Opazila sem, da je v okolici Johannesburga nekaj jedrskih elektrarn, menda imajo v Južnoafriški republiki lasten uran, a tako kakor drugje po svetu, domačini nasprotujejo graditvi novih jedrskih elektrarn, tako da jedrska energija predstavlja le 3% delež energetskih virov. Nenavadno se mi zdi tudi, da kljub temu, da je tu praktično vsak dan sonce, ne izkoriščajo sončne energije. V okolici Johannesburga sem zasledila nekaj sončnih kolektorjev le na prometni signalizaciji, pa neka šola v revnem predelu mesta ima sončne kolektorje, ki jih je sponzorirala lokalna banka. Škoda, da sonca ne izkoriščajo bolj množično, ker tudi pozimi je čez dan sonce tako prijetno toplo, da bi verjetno zadostoval že črn sod na strehi, pa bi lahko imeli dovolj tople vode za tuširanje.